Ko sem pred dvema letoma zaradi nesreče izgubil zgornji sekalec, sem bil precej na tleh. Zob je bil na vidnem mestu, zato sem se hitro začel zanimati za možnosti nadomestitve. Po pogovoru z zobozdravnikom in pregledu vseh možnosti sem se odločil za zobni impatat. Sprva sem imel pomisleke – zaradi cene, postopka in tega, kako naravno bo na koncu vse skupaj videti.

Sam poseg je potekal presenetljivo gladko. Namestitev vijaka v kost je bila ambulantni postopek, vse skupaj s celjenjem pa je trajalo nekaj mesecev. V tem času sem nosil začasni nadomestek, a sem že takrat vedel, da sem sprejel pravo odločitev. Ko je bil zobni impatat končno dokončno zaključen z estetsko krono, sem bil navdušen. Barva, oblika in občutek so bili tako naravni, da nihče ni opazil razlike.

Danes zobni impatat čutim popolnoma kot svoj zob. Jem brez težav, govorim samozavestno, in predvsem, spet se nasmejem brez zadržkov. Včasih celo pozabim, kateri zob je zobni impatat. Posebno zadovoljstvo mi daje to, da ni treba brusiti sosednjih zdravih zob, kot pri mostičku. Higieno sicer jemljem resno, vsak dan uporabljam zobno nitko, medzobno ščetko in grem redno na kontrole.

Če me kdo vpraša, ali bi se odločil še enkrat, brez oklevanja rečem: da. Zobni impatat mi je vrnil ne samo funkcionalnost, ampak tudi samozavest. In to je nekaj, kar se težko meri v denarju.

Zanimivo je, da se največ ljudi boji ravno vrtanja v kost, a sam sem imel več neudobja pri navadnem puljenju zoba kot pri namestitvi implantata. Zobozdravnik je vse razložil tako mirno in strokovno, da sem se takoj počutil varno. Med okrevanjem sem bil previden, jedel mehko hrano in pazil na ustno higieno, kar se je obrestovalo. Zobni impatat zdaj stoji trdno in brez težav opravlja svojo funkcijo. Danes mi je popolnoma jasno, zakaj se vedno več ljudi odloča za to rešitev – je trajna, stabilna in povsem naravnega videza.